Boj z mlini na veter – slaba znanost proti dobri znanosti


Boj z mlini na veter – slaba znanost proti dobri znanosti

Znanost je čudovita stvar, če se z njo ne preživljamo. (Albert Einstein)


Gotovo ste se že kdaj zamislili nad ugotovitvami o takšnih ali drugačnih raziskavah, povezanih z zdravjem in prehrano. Mediji so polni pričevanj o čudežnih ozdravljenjih zaradi uživanja določene hrane, tako imenovanih superživil, ki so dobra za sto in eno bolezen. Farmacevtske in prehranske korporacije, pa tudi manjša podjetja in trgovine nas kar zasipajo z vedno novimi čudežnimi prehranskimi dopolnili, in seveda tudi zdravili, ki bodo rešila vse naše tegobe. Raznorazne alternativne prakse, mnogokrat temelječe na čudnih predpostavkah in »tisočletnih izkušnjah«, nas hočejo prepričati in pridobiti na svojo stran. Vzgibi, motivi in načini njihovega delovanja in obračanja na potencialne kupce so sicer različni, ampak mnogim od njih je edini cilj pridobiti »vernike«, zveste sledilce, ki bodo kupovali njihove izdelke.

Na nas posameznikih, na katere se vsi ti obračajo, pa je, da se naučimo ločiti seme od plev. To pa je resnično težko delo. Kako naj vemo, kaj od slišanega, prebranega je res in kaj ne? Kako naj se nekdo, ki ni »posvečen« v kemijo, biologijo, medicino, nutricionistiko prepriča, kaj od slišanega, prebranega, oglaševanega je res in kaj ne? Če se obrnemo na »priznane avtoritete« s teh področij, bodo povedali že prežvečeno, uradno priznano resnico, pred nosom nam bodo mahali z zastarelimi prehranskimi priporočili, glikemičnim indeksom, prehransko piramido, ki je mimogrede ena večjih traparij zadnjih desetletij. Če se obrnemo na alternativo, bomo naleteli na resnično bizarne prehranjevalne prakse, ki nimajo kaj dosti skupnega z zdravjem, ampak ravno nasprotno, z upoštevanjem njihovih načel si bomo zdravje še poslabšali. In priznajte, takih prehranjevalnih praks je zadnja leta res ogromno – bolj kot smo ljudje prehransko zmedeni, več je »prehranskih gurujev«, ki nam obljubljajo odrešitev.

In kje je rešitev? Kaj lahko naredimo, da se izvlečemo iz te kolobocije. Dokler je človek zdrav, se pravzaprav s temi vprašanji ne obremenjuje kaj dosti. Poje pač tisto, kar ima pri roki, skuha tisto, za kar ima dovolj denarja in predvsem časa. Čas je najpogosteje naš sovražnik, in to velja tudi pri prehrani. Ni časa za kuhanje, ni časa za uživanje v hrani … Pa bom pridigarsko dodala tole: Potem ko zbolite, pa je čas za vse, kajne?

Kako sem se iz teh prehranskih dogm in pasti rešila sama? Vrsto let sem živela v prepričanju, da jaz in moja družina jemo res zdravo hrano. Ja, vseh smernic, priporočil in še česa smo se držali: pri nas se je vedno kuhalo doma, v gostilne in restavracije smo hodili redkokdaj, kruh sem pekla sama, večinoma tudi sladice, sama sem vlagala zelenjavo, kuhala marmelade, pripravljala sadne sokove in sirupe. Na vrtu je rasla le »ekološka zelenjava«, moka je bila polnovredna, ekološko pridelana, sladkor trsni ali rjavi … vse je bilo »bio«, »eko«. Potem pa šok – bolezen! Bila sem besna, ne žalostna in ne prestrašena. Kako se je to lahko zgodilo meni, ki se tako zdravo prehranjujem? Kje je vzrok? In sem začela raziskovati. Uradna znanost mi ni ponudila drugega kot zlajnane odgovore – bla bla bla … Tam ni bilo nobene razlage, zakaj imam takšne težave. Čeprav imajo v marsičem prav, pa mi alternativna prakse ne dišijo. Nisem tip človeka, ki bi bil pripravljen postati vernik, poleg tega te prehranske prakse preveč poudarjajo določeno vrsto hrane ali način priprave. Ne bom jih sicer naštevala, da me ne bi kdo napadal in mi kaj očital, lahko pa rečem, da je izključevanje določene vrste hrane iz jedilnika in uživanje samo rastlinske ali surove hrane tvegano početje. In prepričevanje ljudi v tako prehranjevanje je pravzaprav velika odgovornost. Le kako si upajo nastopati tako suvereno in samozavestno?

In kaj stori človek, ko ni zadovoljen z uradnimi ali alternativnimi razlagami? Sam začne raziskovati! In potem se odpre prostranstvo možnosti. Internet! Šele s pojavom interneta so postali dostopni viri in znanje, do katereih so prej dostopali le redki. Tudi sama sem zaplavala v morje informacij, jih premlevala in tehtala. Mnogokrat sem bila zaprepaščena, ko sem ugotovila, kako smo ljudje zaslepljeni, kako nas prehranski in farmacevtski velikani zavajajo, goljufajo, nam prikrivajo resnico, vse v imenu kapitala in dobička. Koliko svetovno priznanih, uglednih znanstvenih avtoritet s področja medicine in prehrane se je prodalo »vladarju denarju«. Zanj trgujejo z našimi življenji, z našim zdravjem. Potvarjajo raziskave, prirejajo rezultate za njih neugodnih raziskav, lažejo o koristih določenih vrst živil, zdravil, dopolnil, da bi se bolje prodajala. O tem trgovanju z našimi življenji je na internetu marsikaj napisanega. Tudi v naših knjigarnah se že dobi nekja knjig s to vsebino, in rečem vam, da jih je vredno prebrati.

Morda je bilo zgolj srečno naključje, morda pa je vmes posegla usoda, da sem med tem svojim »raziskovalnim projektom« naletela na spletno stran nekega ameriškega znanstvenika, strokovnjaka s področja biologije, fiziologije in endokrinologije. Halo!!! Kopica znanstvenih člankov – celotnih, ne le povzetkov ali izsekov. In vse to zastonj – le klikneš in bereš. Že to se mi je zdelo fascinantno. Ko pa sem začela brati, sem bila zaprepaščena, presenečena, očarana, dobesedno mi je vzelo dih. Moram reči, da gre za zahtevne vsebine, ki jih brez primernega predznanja iz biologije, medicine, kemije le stežka »prebaviš«, ampak vse je napisno v preprosti, lepi angleščini, brez nepotrebenga besedičenja. Le dejstva, razlage dogajanja v telesu, ugotovitve in smiselni zaključki. Ko sem brala so se začele puzle zmedene prehranske slike kar same od sebe sestavljati v lepo, popolno podobo. Dobila sem presenetljive odgovore na vprašanja, ki so me mučila že vrsto let.

In s čim me je prepričal in tako fasciniral tale ameriški doktor – Ray Peat?

S tem, da nam vse svoje izjemno znanje poklanja, daje ga zastonj. V zameno ne zahteva denarja, še najmanj pa to, da bi mu sledili kot verniki, ne želi si popularnosti, na svoji spletni strani ničesar ne oglašuje, ničesar ne prodaja in najbistveneje – vse njegove trditve so podprte s številnimi viri.

Občudujem ga, ker se že več kot 40 let bori z mlini na veter, ker zagovarja svojo resnico, ki temelji na dejstvih in številnih raziskavah, ki nam jih uradna znanost namenoma prikriva. Zaradi svoje pokončnosti in neodvsinosti so ga izločili iz znanstvene srenje, ga skušali utišati, ga ignorirali, šikanirali in še marsikaj. Ampak on se ne da!

In v dobi interneta je svet res postal globalna vas. Tudi drugi so se dokopali do njegovega znanja. V ZDA je vse bolj priljubljen, poznan in priznan, tudi v Evropi ga že poznajo. Ima že kar precej slednikov, čeprav si zato ni prizadeval, ampak so oni poiskali njega. Tako kot jaz! In gospod je prijazen, dostopen, pripravljen pomagati in svetovati.

Sedaj se seveda zdi, kot da sem tudi sama postala neke vrste prehranski vernik, pa to ni res. Kljub vsemu ne verjamem vsega na besedo. Poleg njegovih člankov sem prebrala še trikrat toliko takšnih, ki njegove trditve podpirajo in jim nasprotujejo, da bi se res prepričala o njegovih trditvah in ugotovitvah. Njegovo znanje je pomembno zato, ker nam razloži, podrobno, zakaj moramo nekaj jesti oziroma zakaj nečesa ne smemo. Ni tak kot mnogi drugi prehranski strokovnjaki, ki samo trdijo, da je ta in ta hrana zdrava, ker ima npr. ta in ta vitamim, ta in ta antioksidant itd., ne povejo pa kako te snovi dejansko vplivajo na našo prebavo, presnovo, delovanje organizma, kakšni so mehanizmi delovanja na celični ravni.

Za vse njegovo znanje sem mu neskončno hvaležna, ker je izjemno dragoceno, in menim, da je res skrajni čas, da o dr. Rayu Peatu, njegovem briljantnem in prodornem umu, o njegovem učenju in prizadevanju, da bi resnica prišla na dan, izvemo kaj tudi v Sloveniji. Pridružite se mi pri tem vznemirljivem popotovanju!

On June 5th, 2013, posted in: Blog by

Comments are closed.